Povsod po svetu porabimo vse več elektrike. To pomeni, da je moramo proizvesti vse več, da potrebujemo nova omrežja in nove načine shranjevanja in distribucije. Posledično potrebujemo tudi vse več denarja za naložbe. Energetika zato ni več samo infrastrukturna tema, ampak tudi ena največjih investicijskih zgodb.
Ko govorimo o velikih investicijskih trendih, pogosto najprej pomislimo na umetno inteligenco, tehnologijo ali biotehnologijo. Toda v ozadju vsakega od teh trendov je nekaj precej bolj osnovnega: energija.
Podatkovni centri, zlasti tisti, ki poganjajo umetno inteligenco, so danes eni največjih novih porabnikov elektrike. Ne gre le za megacentre v ZDA, enako velja tudi za Evropo. Podatkovni center Meta v kraju Luleå na Švedskem ima na primer priključno moč okoli 120 MW, kar je primerljivo z letno porabo približno 80.000 do 100.000 gospodinjstev v regiji (odvisno od povprečne porabe na gospodinjstvo). Poglejmo naprej. Električna vozila potrebujejo elektriko. Industrija se elektrificira. Ogrevanje se elektrificira. Digitalna infrastruktura raste. Hkrati se spreminja tudi način, kako električno energijo proizvajamo.
Mednarodna agencija za energijo (IEA) napoveduje, da bo svetovna poraba električne energije v letu 2026 zrasla za 3,6 %, leta 2027 pa še za nadaljnjih 3,8 %. To je občutno hitreje od povprečne rasti v preteklem desetletju. Po podatkih IEA po svetu na priključitev na omrežje trenutno čakajo projekti proizvodnje in shranjevanja elektrike s skupno načrtovano močjo več kot 2.500 gigavatov. (Za primerjavo: v Sloveniji smo leta 2023 s skupno kapaciteto sončnih elektrarn dosegli mejo 1 gigavata.)
3,6 %: rast globalne porabe elektrike v 2026.
1,4 bilijona evrov: naložbe v oskrbo z elektriko in infrastrukturo. 2.500 GW projektov: že čaka v vrstah za priključitev na omrežje.
To ni samo zgodba o več elektrike. Je zgodba o infrastrukturi, ki jo moramo znati proizvesti, prenesti, shraniti in dostaviti uporabnikom, takrat ko jo potrebujejo.
Kapital sledi elektriki
Premik je že viden v investicijskih tokovih.
Globalne naložbe v energetiko naj bi letos dosegle nove rekordne ravni, pri čemer postajajo naložbe, povezane z električno energijo, osrednji del svetovne energetske investicijske zgodbe. IEA ocenjuje, da bodo samo naložbe v oskrbo z elektriko in povezano infrastrukturo v 2026 dosegle okoli 1,4 bilijona evrov (približno 1.400 milijard evrov). Če prištejemo še elektrifikacijo končne porabe, se približajo približno 1,7 bilijona evrov.
Razlog ni ena sama tehnologija. Svet hkrati gradi sončne in vetrne elektrarne, jedrske zmogljivosti, omrežja, polnilno infrastrukturo, podatkovne centre in hranilnike energije.
Prav zato je energetika zanimiva tudi z investicijskega vidika. Ne gre več samo za vprašanje, kateri vir energije bo zmagal. Kapital se usmerja v celoten sistem, ki mora omogočiti, da vse več električne energije dejansko pride do uporabnika.
Izziv ni samo proizvodnja. Pomemben je tudi čas.
Elektrika ima posebno lastnost: ni pomembno samo, koliko je proizvedemo, ampak tudi kdaj je na voljo, in kje jo v vmesnem času hranio.
Sončna elektrarna lahko proizvaja veliko energije sredi dneva, poraba pa je lahko največja nekaj ur pozneje. Veter lahko proizvaja veliko energije takrat, ko je povpraševanje nizko. Ko se razmere spremenijo, mora sistem razliko nadomestiti.
Večji ko je delež spremenljivih virov energije, pomembnejša postaja zato sposobnost sistema, da proizvodnjo in porabo časovno uskladi. Tu se investicijska zgodba začne širiti od proizvodnje proti fleksibilnosti.
Baterija je del infrastrukture
Še pred nekaj leti so bili veliki baterijski hranilniki nišna tehnologija za specifične projekte in pa ambiciozen cilj, o katerem so mnogi dvomili. Danes so najhitreje rastoča tehnologija v elektroenergetskem sistemu.
Leta 2025 je bilo po svetu nameščenih za skupno 108 GW novih baterijskih hranilnikov, kar je 40 % več kot leto prej. Skupna nameščena zmogljivost se je v samo petih letih, od 2021, več kot podeseterila. Okoli 80 % novih zmogljivosti predstavljajo veliki sistemi na ravni elektroenergetskega omrežja.
Razlog za rast je praktičen.
BESS, sistemi baterijskega shranjevanja energije, lahko energijo prevzamejo takrat, ko je je v sistemu več, in jo oddajo, ko je potreba večja. Hkrati se lahko zelo hitro odzivajo na spremembe v omrežju, pomagajo pri njegovem uravnoteženju ter povečujejo uporabnost sončnih in drugih obnovljivih virov.
BESS ni le skupek baterij za hranjenje elektrike. Je infrastruktura, ki elektriki doda časovno dimenzijo: energijo prestavi iz trenutka, ko je na voljo, v trenutek, ko jo sistem najbolj potrebuje.
Baterija zato ni več samo naprava za shranjevanje energije, ampak postaja nepogrešljiv del energetske infrastrukture.
Ozko grlo lahko postane priložnost
Eden največjih izzivov energetskega prehoda danes niso nujno tehnologije same. Težava je, kako hitro jih lahko vključimo v obstoječi sistem.
Po podatkih IEA je po svetu trenutno več kot 2.500 GW projektov proizvodnje, shranjevanja in velikih porabnikov, ki čakajo v vrstah za priključitev na omrežje. Hkrati bi morale letne investicije v elektroenergetska omrežja do leta 2030 zrasti za približno polovico glede na današnjo raven.
To ustvarja prostor za rešitve, ki lahko sistem naredijo bolj fleksibilen. In prav v tem je pomembna razlika med kratkoročnim tehnološkim trendom in dolgoročnejšo investicijsko zgodbo.
Investitorju ni treba pravilno napovedati, kateri proizvajalec baterij, sončnih panelov ali električnih avtomobilov bo čez deset let vodilni. Bolj temeljno vprašanje je, kaj bo sistem potreboval, če bo proizvodnje in porabe elektrike vse več.
Odgovor vključuje omrežja, fleksibilnost in shranjevanje.
Energija ni le energetska, ampak tudi investicijska tema
Pri Elevate Future na energetski prehod ne gledamo skozi eno samo tehnologijo.
Kapital usmerjamo v segmente, za katere verjamemo, da bodo imeli pomembno vlogo v spreminjajočem se energetskem sistemu. Med njimi so sistemi BESS, ki omogočajo shranjevanje energije, stabilizacijo omrežja in učinkovitejše vključevanje decentralizirane proizvodnje. Pri tem geografske lokacije niso več ovira, ampak priložnost. Potrebe po BESS se pojavljajo vsepovsod po svetu, v Evropi, ZDA, Afriki, Avstraliji, v visoko razvitih ekonomijah in v državah, v katerih so bila stara energetska omrežja nezadostna in se z novimi tehnologijami odpira priložnost, da premostijo zaostanek.
To je tudi širša logika investicijske zgodbe energetike.
Več elektrifikacije pomeni večjo potrebo po električni energiji. Več proizvodnje pomeni večje zahteve do omrežja. Več obnovljivih virov pomeni večjo vrednost fleksibilnosti in shranjevanja.
Vsak od teh korakov zahteva infrastrukturo, infrastruktura pa posledično seveda potrebuje za svoj razvoj kapital.
Ena ključnih investicijskih zgodb ni samo vprašanje, od kod bo prihajala energija. Šteje tudi, kdo bo zgradil sistem, ki jo bo znal uporabiti. To pa je vprašanje ne le za uporabnike, ampak tudi za investitorje, ki znajo prepoznati priložnost.
Elevate Future vlagateljem omogoča sodelovanje pri financiranju izbranih energetskih projektov prek podjetniške obveznice z vnaprej določeno 8-odstotno letno obrestno mero in 3-letno ročnostjo. Podrobne informacije o naložbi, pogojih in tveganjih so vam na voljo v dokumentaciji projektov in pri osebnih svetovalcih družbe.