Pri projektih BESS se hitro znajdemo med številkami, megavati, megavatnimi urami, kilovolti in drugimi enotami. Številke so velike, kratice pa lahko – če niste doma v elektriki – na pogled povedo zelo malo. Brez skrbi, za osnovno razumevanje projekta pa ni treba imeti diplome elektroinženirstva.
BESS (Battery Energy Storage System) oziroma sistem za shranjevanje električne energije v baterijah lahko precej dobro razumemo s petimi ključnimi podatki. Ti nam povedo, kako močen je sistem, koliko energije lahko shrani, kako dolgo jo lahko oddaja, na kakšno omrežje se priključuje in kako daleč je od dejanskega obratovanja.
Poglejmo jih na konkretnem primeru projekta SEE Stenkovec. Ta je zasnovan z nazivno močjo 61,66 MW, energijsko kapaciteto 123,33 MWh, priklopom na 110 kV prenosno omrežje in ciljnim začetkom obratovanja v zadnjem četrtletju 2027.
1. MW: kako močan je BESS?
MW oziroma megavat označuje moč sistema. Pri BESS nam pove, kako hitro lahko sistem energijo sprejema iz omrežja ali jo vanj oddaja. Če ima BESS nazivno moč 61,66 MW, to pomeni, da je zasnovan za sprejemanje oziroma oddajanje energije z močjo do približno 61,66 MW, seveda ob ustreznih pogojih delovanja. Za občutek: 61,66 MW je približno toliko moči, kot bi jo potrebovalo več kot 400 hitrih polnilnic Tesla Supercharger V2 z močjo 150 kW, če bi vse delovale hkrati s polno močjo.
Ta podatek je pomemben zato, ker pove, kako velik vpliv ima lahko sistem v določenem trenutku. Razliko med močjo in količino energije si lahko približno predstavljamo pri avtomobilu. Moč motorja pove, kako zmogljiv je avtomobil, ne pove pa, kako daleč lahko z njim prevozimo. Podobno je pri BESS: MW pove, kako močno lahko sistem deluje v določenem trenutku, ne pa tudi, koliko časa lahko tako deluje.
2. MWh: koliko energije lahko sistem shrani?
Za odgovor na vprašanje, koliko energije lahko BESS shrani, potrebujemo drugi podatek: MWh oziroma megavatno uro. Če je MW odgovor na vprašanje »kako hitro lahko energijo oddajamo ali sprejemamo«, je MWh odgovor na vprašanje »koliko energije imamo na voljo«.
SEE Stenkovec ima načrtovano energijsko kapaciteto 123,33 MWh. Poglejmo za primerjavo še enkrat k električnim avtomobilom: 123,33 MWh ustreza približno toliko energije, kot je lahko shranjene v več kot 2.000 povsem napolnjenih baterijah modelov Tesle Model 3 z okoli 60 kWh kapacitete.
To je količina energije, ki jo lahko sistem shrani in pozneje odda nazaj v omrežje oziroma usmeri proti uporabnikom. V realnem obratovanju na dejansko uporabno količino vplivajo tudi učinkovitost sistema, dovoljene meje napolnjenosti, temperatura, staranje baterij in način upravljanja. BESS z veliko močjo in relativno majhno kapaciteto lahko zato deluje zelo intenzivno, vendar krajši čas. Sistem z več MWh pa ima na voljo več energije in jo lahko pri enaki moči zagotavlja dlje.
3. Trajanje: koliko časa lahko BESS deluje pri polni moči?
Ko poznamo moč v MW in kapaciteto v MWh, lahko izračunamo še tretji zelo uporaben podatek: trajanje sistema. Pri SEE Stenkovec je račun preprost: 123,33 MWh delimo z 61,66 MW in dobimo približno dve uri. To pomeni, da je sistem zasnovan tako, da lahko pri nazivni moči energijo oddaja približno dve uri. Za občutek: dve uri delovanja pri polni moči pomeni dovolj energije, da bi lahko sistem v tem času pokrival približno porabo električne energije več kot 100.000 povprečnih gospodinjstev.
V energetiki pogosto govorimo o eno-, dvo- ali štiriurnih BESS sistemih. Več ur ne pomeni nujno tudi boljšega projekta. Optimalna kombinacija moči in kapacitete je odvisna od tega, kaj naj bi sistem na konkretnem trgu počel. Če je njegova naloga predvsem zelo hiter odziv na potrebe omrežja, je lahko pomembnejša visoka moč. Če želimo večjo količino energije prenesti iz obdobja velike proizvodnje ali nižjih cen v čas višjega povpraševanja, postaja pomembnejše tudi trajanje. Dvo-urni BESS s 60 MW moči in štiriurni BESS z enako močjo sta zato dva precej različna sistema.
4. kV: na kakšno omrežje se projekt priključuje
Četrta številka je kV oziroma kilovolt. Označuje napetost omrežja, na katerega se BESS priključuje. SEE Stenkovec je predviden za priklop na 110 kV prenosno omrežje. Za povprečnega uporabnika je najpomembnejše razumeti, da ta številka ne govori o velikosti baterije, ampak o njenem mestu v elektroenergetskem sistemu. Za primerjavo: domača vtičnica ima približno 230 V, SEE Stenkovec pa se bo priključeval na 110.000 V omrežje. Gre torej za povsem drug nivo elektroenergetskega sistema, namenjen prenosu velikih količin energije med večjimi vozlišči omrežja.
Manjše naprave se lahko priključujejo na distribucijska omrežja nižjih napetostnih nivojev. Veliki infrastrukturni BESS projekti pa se lahko priključujejo neposredno na visokonapetostno oziroma prenosno omrežje, kjer sodelujejo pri večjih pretokih energije in sistemskih storitvah. Prav zato je priklop eden najpomembnejših elementov projekta. Baterijsko tehnologijo je mogoče kupiti pri več ponudnikih, ustreznega mesta v elektroenergetskem omrežju pa ni mogoče preprosto naročiti iz kataloga. Omrežje ima omejene kapacitete, postopki priključevanja so zahtevni, lokacija projekta pa lahko pomembno vpliva na stroške in čas do začetka obratovanja.
Pri presoji večjega BESS projekta je zato vprašanje »Kam in kako se bo priključil?« skoraj tako pomembno kot vprašanje »Kako velik je?«
5. COD: kdaj projekt začne dejansko obratovati
Peta številka v nasprotju s prvimi štirimi ni ni tehnična velikost, ampak datum. COD je kratica za Commercial Operation Date oziroma začetek komercialnega obratovanja. To je predvideni trenutek, ko projekt preide iz faz razvoja in gradnje v dejansko uporabo ter začne opravljati funkcijo, za katero je bil zgrajen.
Za SEE Stenkovec je ciljni COD Q4 2027, torej zadnje četrtletje leta 2027. Do tega trenutka mora projekt skozi vrsto pomembnih korakov: razvoj in dovoljenja, financiranje, naročilo in dobavo tehnologije, pripravo lokacije, gradnjo, elektroinštalacijska dela, priklop na omrežje, testiranja in zagon. Datum COD je zato pomemben tudi za vlagatelja. Dva projekta z enako močjo in kapaciteto sta lahko povsem različni investicijski zgodbi, če je eden še v zgodnji razvojni fazi, drugi pa ima urejena ključna dovoljenja in je tik pred začetkom gradnje.
Velikost projekta je samo del zgodbe. Pomembno je tudi, kako blizu je trenutku, ko bo dejansko začel delovati.
Velik BESS še ni nujno dober projekt
Pri BESS so tehnične številke pomembne, vendar jih je treba vedno postaviti v kontekst konkretnega energetskega trga. 100 MW ni avtomatično bolje kot 50 MW. Štiriurni sistem ni nujno boljša naložba od dvo-urnega. Več MWh samo po sebi še ne pomeni boljše ekonomike.
Pomembno je, ali je sistem pravilno dimenzioniran za naloge, ki jih bo opravljal. Kakšna je potreba po uravnoteženju omrežja? Kako se spreminjajo cene elektrike skozi dan? Katere sistemske storitve so na trgu dostopne? Je priklop dovolj zmogljiv? In koliko časa bo minilo do začetka obratovanja? Prav zato se pri resni presoji BESS projekta tehnične in investicijske zgodbe ne da ločiti.
Najboljši BESS projekt ni tisti z najvišjo številko na prvi strani predstavitvene brošure. Dober je tisti, pri katerem se moč, kapaciteta, trajanje, priklop in poslovni model ujemajo z dejanskimi potrebami energetskega sistema.
Spoznajte projekt SEE Stenkovec.